Kaj je varnostna oprema za dvigala?

1. Kako deluje varnostna oprema za dvigala

1.1 Osnovno načelo delovanja

Thedvigalo z varnostno opremomehanizem deluje na principu pojemka-povzročenega s trenjem prek nadzorovane vpenjalne sile, ki deluje na vodila. Naprava je nameščena na okvir kabine dvigala (in v nekaterih konfiguracijah na okvir protiuteži) in med vsem običajnim delovanjem dvigala ostane v pasivnem, ne-vklopljenem stanju. Vklop se sproži izključno zaradi stanja prekoračitve hitrosti, ki ga zazna sistem regulatorja hitrosti.

Ko so vklopljeni, se elementi čeljusti varnostnega mehanizma-ne glede na to, ali gre za valj, zagozdo ali ekscentrično ploščo-, potisnejo v stik s tekalnimi površinami vodilne tirnice z mehanskim delovanjem povezave vrvi regulatorja. Posledična normalna sila med elementi čeljusti in tirnico ustvarja silo trenja, ki nasprotuje gibanju kabine navzdol. Pri pravilno določeni varnostni opremi ta sila trenja zadostuje za upočasnitev polno obremenjenega avtomobila od sprožilne hitrosti do nič v mejah pojemka, predpisanih z veljavnim standardom (običajno 0,2 g do 1,0 g za progresivne tipe).

1.2 Sprožilni mehanizem: regulacijska vrv in zaznavanje prekoračitve hitrosti

Regulator hitrosti je centrifugalna mehanska naprava, nameščena v strojnici ali nadzemni konstrukciji, povezana s kabino dvigala prek vrvi regulatorja zaprte-zanke, ki teče neprekinjeno med vožnjo kabine. Ko hitrost avtomobila narašča, centrifugalna sila, ki deluje na vzletne uteži regulatorja, povzroči, da se vrtijo navzven. Pri nazivni hitrosti sprožitve, ki je-nastavljena na najmanj 115 % nazivne hitrosti dvigala po EN 81-20 in enakovrednih standardih, vzletne uteži dosežejo prag premika, ki sproži mehanski zapah, ki zaustavi kolut regulatorja in vrv regulatorja.

Ko je regulacijska vrv ustavljena in se vozilo nadaljuje navzdol, je vrv napeta glede na okvir vozila. Ta napetost se prek povezovalnega mehanizma (običajno vlečna palica in sistem vzvodne roke) prenaša na čeljusti varnostnega mehanizma, ki jih požene v ujem z vodilnimi tirnicami. Celotno zaporedje od sprožitve regulatorja do popolnega vklopa varnostnega mehanizma se izvede v milisekundah in ne zahteva električne energije ali elektronskega nadzora-namerna konstrukcijska zahteva, ki zagotavlja delovanje med scenariji izpada električne energije.

1.3 Kako se varnostna oprema prilega vodilom

Vpetje vodilne tirnice je kritičen mehanski dogodek vdvigalo z varnostno opremoaktivacijsko zaporedje. Elementi čeljusti morajo doseči dosleden, enakomeren stik z obema tekalnima površinama tirnic hkrati, da se prepreči vrtenje vagona ali neenakomerno pojemanje, ki bi lahko poškodovalo potnike ali poškodovalo napeljavo. Ključni parametri sodelovanja vključujejo:

Porazdelitev pritiska v stiku čeljusti: Pri progresivni varnostni opremi mora biti kontaktni tlak porazdeljen po določenem območju čeljusti, da ostane površinska napetost tirnice pod mejo tečenja materiala tirnice (običajno strukturno jeklo S235 ali S355 po EN 10025).

Samo{0}}energijska geometrija: Večina modelov čeljusti varnostnega mehanizma vključuje samo{0}}energizirajoči zagozdni kot, ki povzroča naraščajočo normalno silo, ko čeljust prodira dlje na tirnico pod obremenitvijo navzdol-, kar zagotavlja, da se vpenjalna sila povečuje sorazmerno z zahtevo po pojemku, namesto da ostane fiksna.

Simetrična zaroka: Oba varnostna gonila (eden na vsaki strani okvirja vozila) se morata zaskočiti hkrati. Čas vklopa diferenciala povzroči nagibanje avtomobila, kar se odpravi z mehanskimi sinhronizacijskimi povezavami, ki povezujejo obe enoti s skupnim sklopom vlečnega droga.

1.4 Vloga odbojnika in jame v varnostni verigi

Thedvigalo z varnostno opremosistem ne deluje ločeno-je en element v več-plastni varnostni verigi, ki vključuje regulator hitrosti, električna varnostna vezja, končna stikala in blažilnik jame. Blatnik (oljno hidravlični ali poliuretanski vzmetni tip) zagotavlja končno stopnjo absorpcije energije, če dirkalnik doseže boks z zmanjšano hitrostjo po vključitvi varnostne prestave. Globina jame je dimenzionirana tako, da ustreza največjemu kompresijskemu hodu blažilnika in varnostnim razdaljam, ki jih določa veljavni standard, kar zagotavlja, da tudi delna vključitev varnostnega mehanizma (ki morda ne bo popolnoma zaustavila gibanja pred jamo) ne povzroči strukturne škode ali poškodbe potnika zaradi udarca ob dno jame.

2. Vrste in funkcije varnostne opreme dvigala

2.1 Zasnova in uporaba takojšnje varnostne opreme -

Razumevanjevrste in funkcije varnostne opreme dvigalase začne s trenutnim tipom-preprostejšim od dveh primarnih klasifikacij. Trenutnadvigalo z varnostno opremonaprava doseže zaustavitev avtomobila z enim samim nenadnim vpenjanjem, ki uporabi polno zavorno silo na vodilnih tirnicah na zelo kratki razdalji (običajno 1–3 mm premika čeljusti).

Takojšnja zasnova uporablja toge čeljustne elemente-najpogosteje kaljene jeklene ekscentrične diske ali fiksne klinaste bloke-ki vzpostavijo neposreden stik kovine-o-kovino z vodilno tirnico. Ker se zavorna sila uporabi skoraj v trenutku brez postopnega dvigovanja, je pojemek, ki ga občutita avto in njegova vsebina, nenaden in ustrezno velik. To omejuje takojšnjo uporabo varnostne opreme na dvigala z nizko{6}}hitrostjo, kjer je kinetična energija pri hitrosti sprožitve dovolj nizka, da hiter pojemek ne povzroči nevarnosti poškodb za potnike ali nevarnosti strukturne preobremenitve okvirja kabine.

Veljavno območje hitrosti: nazivna hitrost avtomobila do 0,63 m/s po EN 81-20 in do 1,0 m/s za valjčne trenutne naprave s posebnimi konstrukcijskimi določbami.

2.2 Progresivna varnostna oprema za sisteme dvigal - Oblikovanje in uporaba

Progresivna varnostna oprema za sisteme dvigalobravnava omejitev nadzora pojemka trenutnih zasnov z vključitvijo vzmeti z nadzorovano-silo ali elastomernega dušilnega elementa med povezavo sprožilca in sklopom čeljusti. Ta vmesni element skladnosti omogoča, da se sila vklopa čeljusti-in s tem pojemek avtomobila-narašča postopoma na določeni zavorni poti in ne v trenutku.

Theprogresivna varnostna oprema za sisteme dvigalvzdržuje pojemek avtomobila v predpisanem območju (0,2 g do 1,0 g po EN 81-20 Dodatek D) med celotnim zaviranjem, ne glede na razlike v obremenitvi avtomobila, hitrosti pri sprožitvi ali stanju površine vodilne tirnice v območju specifikacij. Ta nadzorovani profil pojemka ščiti potnike pred poškodbami, preprečuje strukturno preobremenitev ogrodja kabine in je obvezen za vse instalacije dvigal z nazivno hitrostjo nad 1,0 m/s.

Ključni elementi zasnove progresivne varnostne opreme vključujejo:

Pomladni paket: Umerjeni nizi kompresijskih vzmeti (običajno sklopi diskastih vzmeti/podložk Belleville), ki določajo največjo in najmanjšo silo vklopa čeljusti neodvisno od hitrosti sprožitve.

Valjčni ali klinasti elementi čeljusti: Valji iz kaljenega jekla ali natančno-obdelani klinasti bloki, ki prevedejo silo vzmeti v nadzorovan vpenjalni pritisk tirnice.

Nastavljiva prednapetost vzmeti: Vrhunske progresivne zasnove omogočajo-tovarniško nastavljeno prednapetost vzmeti za optimizacijo učinkovitosti pojemka za določene kombinacije mase avtomobila in hitrosti v določenem območju.

Dvostranska simetrija: Oba sklopa leve in desne čeljusti sta mehansko povezana, da zagotovita hkratno, enako vprijemno silo na obeh vodilnih tirnicah.

2.3 Takojšnja in progresivna varnostna oprema za dvigala - Popolna primerjava

Izbira medtrenutna in progresivna varnostna oprema za dvigalaje določena predvsem z nazivno hitrostjo dvigala in mejami pojemka, sprejemljivimi za specifično uporabo. Medtem ko trenutne naprave ponujajo preprostost in nižje stroške, je njihova uporaba strogo omejena z varnostnimi standardi na namestitve z nizko-hitrostjo. Naslednja primerjava zajema vse pomembne inženirske in komercialne razsežnosti:

2.4 Valjčni tip v primerjavi s klinastim - Strukturne razlike

Znotraj trenutnih in progresivnih kategorij se geometrija čeljustnega elementa dodatno razlikujedvigalo z varnostno opremomodeli. Dve prevladujoči konfiguraciji čeljusti sta valjčni in klinasti tip, vsaka z različnimi strukturnimi značilnostmi in kompromisi glede zmogljivosti:

3. Ključne komponente varnostnega sistema dvigala

3.1 Regulator hitrosti in regulacijska vrv

Regulator hitrosti je zaznavni in sprožilni elementdvigalo z varnostno opremosistem. Mora biti tip-testiran in certificiran kot celoten sklop z varnostnim orodjem, za katerega je zasnovan, da sproži, saj se morata hitrost sprožitve regulatorja in značilnosti napetosti vrvi ujemati z zahtevami za vklopno silo varnostnega orodja. Kritične specifikacije regulatorja vključujejo:

Nastavitev hitrosti vožnje: Nastavljeno na najmanj 115 % nazivne hitrosti vozila (EN 81-20 klavzula 5.6.1.2). Za nazivne hitrosti nad 1,0 m/s je največja dovoljena potovalna hitrost opredeljena s formulo, ki temelji na nazivni hitrosti, s čimer se zagotovi, da se regulator ne spotakne tako hitro, da bi zavorna razdalja varnostne opreme presegla razpoložljivo razdaljo pred jamo in nad glavo.

Premer in material regulacijske vrvi: Običajno jeklena žičnata vrv s premerom 6–10 mm, izbrana tako, da zagotavlja ustrezno natezno trdnost za silo aktivacije varnostnega orodja, hkrati pa ohranja prožnost, ki je potrebna za ovit kot koluta regulatorja. Najmanjša pretržna sila mora presegati največjo silo aktiviranja za faktor 8 po EN 81-20.

Napenjalna naprava za regulacijsko vrv: Napenjalna utež ali vzmet{0}}napeta vrvenica v jašku ohranja dosledno napetost regulacijske vrvi skozi celotno življenjsko dobo naprave, s čimer kompenzira raztezanje vrvi in ​​preprečuje lažne spotike ali zgrešeno vpetje zaradi ohlapnosti vrvi.

3.2 Ohišje varnostnega orodja in sklop čeljusti

Ohišje varnostnega mehanizma je natančno-strojno obdelana strukturna litina (običajno nodularna litina ali izdelano jeklo), ki zagotavlja geometrijsko ogrodje, znotraj katerega potujejo elementi čeljusti med vpetjem. Tolerance dimenzij ohišja so kritične: razdalja med elementom čeljusti in vodilom v pasivnem (ne-vklopljenem) stanju mora biti natančno nadzorovana (običajno 2–4 mm na stran), da se med normalnim delovanjem zagotovi zanesljiv, dosleden vklop brez lažnega stika.

Komponente sklopa čeljusti, ki so med vpetjem izpostavljene največji obrabi in obremenitvi, so:

Elementi čeljusti (valji ali klini): Izdelano iz-kaljenega legiranega jekla (običajno 20CrMnTi ali enakovreden) s površinsko trdoto 58–62 HRC na kontaktnih površinah. Zamenjati ga je treba po vsakem dogodku uporabe in pred ponovno namestitvijo pregledati glede skladnosti dimenzij.

Vodilne površine čeljusti (rampa ohišja ali konus): Nagnjene površine znotraj ohišja, ki prevedejo navpični premik elementa čeljusti v vodoravno vpenjalno silo. Površinska obdelava in trdota teh površin rampe neposredno vplivata na doslednost in ponovljivost sile vpenjanja.

Povratne vzmeti: Kompresijske vzmeti, ki vrnejo čeljustne elemente v pasivni položaj po ponastavitvi varnostne opreme. Utrujenost vzmeti ali izguba prednapetosti sčasoma lahko povzroči nepopolno ponastavitev, kar med normalnim delovanjem pusti preostali stik s tirnico.

3.3 Zahteve glede specifikacije vodila

Vodilna tirnica je reakcijska struktura, proti kateri sedvigalo z varnostno opremouporabi svojo zavorno silo. Specifikacija tirnice se mora ujemati s tipom varnostne opreme in največjo statično silo, ki jo bo varnostna oprema med dogodkom delovanja uporabila za tirnico. Ključne železniške zahteve vključujejo:

Profil tirnice: T-odsečne vodilne tirnice po EN 10056 ali enakovrednem standardu, s širino prirobnice in debelino stojala, izbranima tako, da prenesejo vpenjalno silo varnostnega orodja brez popuščanja. Tekalno površino tirnice (čelo prirobnice) je treba vzdrževati znotraj toleranc ravnosti in površinske hrapavosti, ki jih določi proizvajalec varnostne opreme.

Razred tirnega materiala: jeklo S235 (najmanj) za standardne instalacije; S355 za aplikacije z visoko-hitrostjo ali visoko{3}}obremenitvijo, kjer so sile vklopa varnostne opreme večje. Meja tečenja tirnega materiala neposredno omejuje največjo vpenjalno silo, ki jo lahko uporablja varnostna oprema, ne da bi trajno deformirala tirnico.

Spoj in pritrditev tirnic: Reže med tirnimi spoji ne smejo presegati 0,5 mm (EN 81-20), da preprečite udarce čeljustnega elementa na mestih spoja med vpetjem. Razmik med nosilci za pritrditev tirnic in togost nosilcev morata biti zadostna, da se upreta bočnim silam, ki jih izvaja varnostna oprema, brez upogiba tirnice, ki bi zmanjšal učinkovito vpenjalno silo.

3.4 Interakcija s sistemom za nadzor dvigal

Medtem ko jedvigalo z varnostno opremomehanizem je v svoji funkciji aktiviranja in zaviranja popolnoma mehanski, povezuje se z električnim krmilnim sistemom dvigala prek kontaktov varnostnega tokokroga, ki zaznajo vklop. Stikalo za vklop varnostne opreme (običajno-zaprt kontakt v varnostnem tokokrogu dvigala) se odpre, ko se aktivira varnostna oprema, prekine napajanje pogonskega in zavornega sistema in prepreči, da bi dvigalo poskušalo nadaljevati delovanje, dokler se varnostna oprema ročno ne ponastavi in ​​tokokroga ne obnovi usposobljen tehnik. Ta električna zapora preprečuje, da bi pogonski motor poskušal zapeljati proti vključenemu varnostnemu mehanizmu-, kar bi lahko poškodovalo varnostno orodje in vodila.

4. Kontrolni seznam za pregled varnostne opreme dvigala

4.1 Pred-priprava na pregled

Strukturiranokontrolni seznam za pregled dvigala z varnostno opremose začne s pripravo pred -inšpekcijskim pregledom, da zagotovi varno in celovito izvedbo inšpekcijskega pregleda. Zahtevani pripravljalni koraki vključujejo:

Dvigalo izključite iz uporabe in ga zavarujte z napisom "V vzdrževanju" na vseh vratih pristanišča.

Izključite glavno napajanje in uporabite zaklepanje/označevanje (LOTO) po varnostnem postopku na mestu.

Preglejte tehnično dokumentacijo dvigala: izvirne namestitvene risbe, potrdilo o-testiranju varnostne opreme, prejšnje zapise o inšpekcijskih pregledih in vsa neporavnana vzdrževalna dejanja.

Potrdite, da inšpekcijska skupina vključuje vsaj enega kvalificiranega tehnika za dvigala z dokumentirano usposobljenostjo za pregled varnostne opreme v skladu z veljavnim nacionalnim standardom.

Pripravite orodja za pregled: umerjen momentni ključ, merilne tipke (razpon 0,05–5 mm), primerjalnik površinske hrapavosti, digitalno pomično merilo, ogledalo za pregled in svetilko ter priročnik za vzdrževanje proizvajalca varnostne opreme.

4.2 Točke vizualnega pregleda

Faza vizualnega pregledakontrolni seznam za pregled dvigala z varnostno opremozajema naslednje razčlenjene preglede:

Celovitost ohišja: Preverite razpoke, korozijo ali poškodbe zaradi udarcev na ulitku ohišja varnostnega mehanizma. Vsaka razpoka v varnostno-kritični komponenti litine zahteva takojšnjo zamenjavo-razpok ni mogoče zavariti ali popraviti.

Stanje elementa čeljusti: Preglejte valjčne ali klinaste elemente čeljusti glede površinske obrabe, lukenj, zarez ali ravnih madežev. Primerjajte izmerjene dimenzije čeljusti s tabelo mejnih vrednosti obrabe proizvajalca. Zamenjajte, če obraba preseže določeno mejno vrednost.

Stanje vozne površine tirnice: Preglejte ploskev prirobnice vodila v območju vklopa varnostnega mehanizma glede zarez, korozijskih lukenj ali deformacij zaradi prejšnjih vklopov. Hrapavost površine tirnice mora biti v območju, ki ga določi proizvajalec (običajno Ra 1,6–6,3 µm).

Merjenje pasivne zračnosti: Uporabite tipala za merjenje razdalje med vsakim elementom čeljusti in stranjo prirobnice tirnice z varnostnim orodjem v pasivnem položaju. Primerjajte s specifikacijo (običajno 2–4 mm). Razdalja zunaj tega območja zahteva prilagoditev.

Stanje povezave in vlečnega droga: Preglejte priključek vrvi regulatorja, vlečno palico, ročico vzvoda in sinhronizacijsko palico glede korozije, obrabe vrtljivih zatičev, podolgovatih lukenj za zatiče in manjkajočih ali poškodovanih razcepnih zatičev ali varovalnih obročev.

Stanje povratne vzmeti: Preverite vzmeti glede korozije, vidnih razpok zaradi utrujenosti in primerjajte prosto dolžino s specifikacijo proizvajalca. Vzmeti z minimalno prosto dolžino ali pod njo je treba zamenjati.

Mazanje: Potrdite, da so mazalne točke pravilno namazane v skladu s specifikacijo proizvajalca. Upoštevajte, da tekalne površine tirnic v območju vklopa varnostnega mehanizma ne smejo biti mazane-kontaminacija tirnice z oljem v tem območju zmanjša koeficient trenja in lahko prepreči popoln vklop varnostnega mehanizma.

4.3 Postopek funkcionalnega preskusa

Funkcionalni test potrjuje, dadvigalo z varnostno opremose pravilno vključi v nadzorovanih pogojih. Ta preskus je treba izvajati v intervalih, ki jih določa veljavni standard, in vsakič, ko je bila varnostna oprema motena ali zamenjana:

Brez{0}}preskusa padca obremenitve: Ko je vozilo raztovorjeno, ročno sprožite regulator (ali uporabite napravo za preskusno vožnjo, če je na voljo) pri najnižji razpoložljivi hitrosti vozila. Prepričajte se, da se oba varnostna menjalnika vključita hkrati, da se varnostni tokokrog odpre in da se vozilo ustavi brez vrtenja ali neobičajnega udarca.

Preskus padca nazivne obremenitve: Ko je vozilo obremenjeno do nazivne nosilnosti, izvedite nadzorovan preskus prekoračitve hitrosti v skladu z veljavnim standardom. Za progresivno varnostno opremo izmerite zavorno pot in izračunajte povprečni pojemek. Prepričajte se, da je pojemek v določenem območju (0,2 g–1,0 g po EN 81-20 Dodatek D).

Preverjanje simetrije zaroke: Po vsakem preizkusu padca preglejte obe vodilni tirnici v območju vprijema za simetrične zareze ali sledi poliranja. Asimetrične oznake kažejo na neenakomerno vpetost čeljusti, ki zahteva prilagoditev povezave.

Ponastavi preverjanje: Po preizkusu padca ponastavite varnostno opremo po postopku proizvajalca, obnovite regulator in potrdite, da se varnostni krog pravilno zapre. Zaženite dvigalo neobremenjeno skozi celotno vožnjo in se prepričajte, da ni neobičajnega hrupa, vibracij ali napak v krmilnem sistemu.

4.4 Dokumentacija in vodenje evidenc o skladnosti

Vsak pregled, opravljen zoperkontrolni seznam za pregled dvigala z varnostno opremomorajo biti v celoti dokumentirani, da izpolnjujejo regulativne zahteve in zagotavljajo revizijsko sled, potrebno za namene zavarovanja in odgovornosti:

Zabeležite datum, identiteto inšpektorja in sklicevanje na kvalifikacije za vsak pregled.

Dokumentirajte vse izmerjene vrednosti (oddaljenosti čeljusti, proste dolžine vzmeti, zavorne poti pri preskusu padca, vrednosti pojemka) s statusom uspešno/neuspešno glede na meje specifikacij.

Zabeležite vse zamenjane komponente, vključno s številkami delov, številkami serij in dokumentacijo dobavitelja.

Izdajte pisno poročilo o pomanjkljivostih za vsako-ugotovljeno neskladnost z opredeljenim časovnim načrtom korektivnih ukrepov in odgovorno stranko.

Hranite vse inšpekcijske zapise za minimalno obdobje, ki ga določa veljavna nacionalna uredba (običajno 5–10 let).

5. Vzdrževanje in testiranje varnostne opreme dvigala

5.1 Načrt rednega vzdrževanja

Učinkovitovzdrževanje in testiranje varnostne opreme dvigalzahteva strukturiran program vzdrževanja,-ki temelji na pogostosti in je usklajen z veljavnim nacionalnim standardom in priporočili proizvajalca varnostne opreme. Tipičen urnik vzdrževanja je:

5.2 Indikatorji obrabe in mejne vrednosti zamenjave

Proaktivna zamenjava komponent na podlagi izmerjenih indikatorjev obrabe-in ne reaktivna zamenjava po okvari-je osnova učinkovitegavzdrževanje in testiranje varnostne opreme dvigalprogramov. Ključni indikatorji obrabe in njihove mejne vrednosti za zamenjavo so:

Obraba obraza v stiku s čeljustnim elementom: Izmerite debelino kontaktne ploskve čeljustnega elementa ali premer valja glede na nove-mere dela proizvajalca. Zamenjajte, ko obraba doseže 10–15 % nove-mere dela ali kot je določeno v proizvajalčevi tabeli omejitev obrabe.

Obraba površine rampe ohišja: Preglejte nagnjene površine rampe znotraj ohišja za brazgotine ali luknjice. Če hrapavost površine rampe presega Ra 3,2 µm ali vidna globina zareze presega 0,3 mm, je treba ohišje zamenjati-obnova površine rampe na terenu ni sprejemljivo popravilo.

Prosta dolžina povratne vzmeti: Izmerite prosto dolžino glede na nazivno specifikacijo. Zamenjajte vzmeti, ko se prosta dolžina zmanjša za več kot 5 % nazivne vrednosti, kar kaže na utrujenost-povzročeno nastavitev.

Obraba vlečne palice in vrtljivega zatiča: Izmerite premer zatiča in izvrtino za zatič. Zamenjajte, ko diametralna zračnost (zatič-do-luknje) preseže 0,5 mm, kar kaže na obrabo, ki bi lahko povzročila zakasnitev ali asimetričen čas vklopa.

Zmanjšanje premera regulacijske vrvi: Zamenjajte regulacijsko vrv, ko se je izmerjeni premer zmanjšal za več kot 10 % nazivnega premera zaradi obrabe žice ali korozije.

5.3 Zahteve glede letnega preskusa obremenitve

Letno testiranje padca je obvezen elementvzdrževanje in testiranje varnostne opreme dvigalv večini regulativnih jurisdikcij. Test mora spremljati usposobljen inšpektor in dokumentirati z izmerjenimi rezultati. Zahteve za preskusni protokol v skladu z EN 81-20 Dodatek D vključujejo:

Vozilo je obremenjeno do nazivne nosilnosti (100 % nazivne obremenitve).

Avto, ki potuje navzdol z nazivno hitrostjo, ko se regulator spotakne (ali avto, ki potuje s hitrostjo izklopa regulatorja za preskuse simulacije prekoračitve hitrosti).

Pojemek, izmerjen z merilnikom pospeška ali izračunan iz zavorne poti in vstopne hitrosti. Za progresivno varnostno opremo mora biti znotraj 0,2 g–1,0 g.

Obe vodilni tirnici sta bili pregledani po-testu za dokaze simetričnega vprijema in poškodbe tirnice.

Ponastavitev varnostne opreme, preskus padca ponovljen vsaj še enkrat, da se potrdi dosledno delovanje.

5.4 Pogosti načini napak in korektivni ukrepi

6. Regulativni standardi in certificiranje

6.1 EN 81-20/50 (Evropa)

EN 81-20 (Varnostna pravila za konstrukcijo in montažo dvigal – Dvigala za prevoz oseb in blaga) je primarni evropski standard, ki urejadvigalo z varnostno opremoprojektiranje, testiranje in namestitev. Izdaja iz leta 2014 (s poznejšimi spremembami) je nadomestila prejšnja standarda EN 81-1 in EN 81-2. Ključne določbe EN 81-20 za varnostno opremo vključujejo:

Klavzula 5.6: Popolne sistemske zahteve za varnostno opremo, vključno z omejitvami hitrosti vožnje regulatorja, izračuni zavorne poti in omejitvami pojemka.

Priloga D: Postopek tipskega preskusa za progresivno varnostno opremo, ki določa preskusno obremenitev, območje hitrosti, metodologijo merjenja pojemka in merila sprejemljivosti.

EN 81-50 (spremljevalni standard za testiranje): določa postopke tipskega preskusa za posamezne varnostne komponente, vključno z varnostno opremo, regulatorji in blažilniki. Vsedvigalo z varnostno opremokomponente, ki so nameščene na evropskih trgih, morajo imeti veljaven certifikat tipa EN 81-50 priglašenega organa.

6,2 GB 7588 (Kitajska)

GB 7588 je kitajski nacionalni standard za varnost dvigal, v veliki meri usklajen z EN 81-1/2 (in postopno z EN 81-20/50 skozi revizijske cikle). Trenutna izdaja, GB 7588-2003 s spremembo 1 (2015), določadvigalo z varnostno opremozahteve, ki so v bistvu enakovredne evropskemu okviru. Izdelki, dobavljeni na kitajski domači trg, zahtevajo CCC (kitajsko obvezno certificiranje) v skladu s shemo certificiranja izdelkov za dvigala, ki jo upravlja CNCA (kitajska uprava za certificiranje in akreditacijo). Varnostna oprema je obvezna komponenta s-certificiranjem CCC.

6.3 ASME A17.1 (Severna Amerika)

ASME A17.1 (Varnostni kodeks za dvigala in tekoče stopnice) ureja vgradnjo dvigal v Združenih državah in Kanadi. Okvir A17.1 zadvigalo z varnostno opremoZahteve so strukturirane drugače kot evropski pristop EN 81, vendar dosega enake varnostne rezultate. Ključne določbe vključujejo pravilo 2.17 (varnostne naprave za avtomobile) in pravilo 8.6 (zahteve ob rednem testiranju), ki določata letne-varnostne teste brez obremenitve in pet-letne-polne{6}}obremenitvene preskuse z izmerjenimi zavornimi potmi za progresivno varnostno opremo. Vse varnostne komponente morajo biti navedene ali odobrene s strani nacionalno priznanega preskusnega laboratorija (NRTL), kot je UL, CSA ali ETL.